Številka 3 / 2010
SAS Adriatic Region Newsletter



Miranda


SAS na obisku

Giancarlo Miranda | Banka Intesa Beograd
Namestnik predsednika uprave

Na začetku poletja, ob kozarcu vina po končani poslovni konferenci v Črni gori, smo povabili Giancarla Mirando, da spregovori v našem glasilu. Ker smo vedeli, da redkokdaj pristaja na intervjuje v medijih, smo bili prijetno presenečeni, ker je takoj privolil, še bolj pa nam je laskala obrazložitev, ki jo je dal na začetku pogovora: „To je nekaj drugega, imamo skupno zgodovino, vaš bilten se ukvarja s poslovnimi temami, vaši bralci so poslovneži“. To je kratek povzetek začetka pogovora in intonacija temu, o čemer je tekla beseda v naslednjih 60 minutah.

Giancarlo Miranda and Marko Tutunovic

Bančništvo v Srbiji

Pogovor o bančništvu smo začeli s posledicami finančne krize, ki se po mnenju gospoda Mirande razlikuje od države do države. Za razliko od večine regionalnih trgov, kjer se je začetni učinek finančne krize pokazal v zmanjšanju kreditnih aktivnosti, je bilo krizo v Srbiji najbolj občutiti na področju bančnih depozitov. Prišlo je do močnega umikanja hranilnih vlog v evrih kot logična posledica svežih spominov na bankrot bančnega sektorja v 90-tih letih. Vendar so bile tokrat srbske banke dobro kapitalizirane, regulatorna ureditev je bila boljša in imele so podporo svojih matičnih bank. To jim je omogočilo, da so prenesle udarec umikanja hranilnih vlog brez posredovanja države in da v naslednjih mesecih hitro popravijo stanje depozitov.

Za razliko od večine evropskih držav se je zmanjšanje kreditne aktivnosti v Srbiji občutilo pozneje, konec leta 2009. Program vladnih subvencij za kreditne obrestne mere je delno preložil pomanjkanje likvidnosti, s katero so se soočala srbska podjetja.  Konec lanskega leta pa so se pojavili še drugi dejavniki. Devalvacija dinarja je skupaj z nižjimi prodajnimi maržami podjetjem pripeljala do upada dobičkonosnosti tega sektorja. Enostavno rečeno, podjetja so bila soočena z zmanjšanjem prometa in hkrati z višjimi stroški financiranja. Za nameček pa je stalno prisotna devalvacija dinarja pripeljala do dražjih kreditov, indeksiranih v evrih. Če povzamemo, denarni tokovi podjetij so bili napeti, kar se je na koncu leta pokazalo v finančnih poročilih. Jasno je, da je to številnim podjetjem zmanjšalo dostopnost do kreditov.

Giancarlo Miranda

Druga značilnost srbskega bančništva je tečaj dinarja in evra, ki običajno kaže precej predvidljiv trend rasti, kar omogoča podjetjem in fizičnim osebam načrtovanje pričakovanega nominalnega povečanja mesečnega odplačevanja kreditov ali anuitet posojil v evrih. Nenadna devalvacija dinarja pa utegne povzročiti, da podjetja ali družine ne bodo prestali pritiska zaradi svoje zadolženosti.

O devalvaciji dinarja odločajo monetarne oblasti, pri tem pa stremijo k preprečevanju takšnih nenadnih premikov. V nasprotnem primeru utegne kombinacija nenadne močne devalvacije in visokih stroškov financiranja ogroziti še večje število podjetij, kot se je to zgodilo v nekaterih sosednjih državah. Gledano v celoti se zdi, da je raven problematičnih kreditov v Srbiji še vedno pod kontrolo, zlasti v segmentu poslovanja s prebivalstvom. Upravičeno bi bilo namreč pričakovati, da bodo imele fizične osebe resne probleme z odplačevanjem kreditov zaradi plač, ki se v glavnem izplačujejo v dinarjih in niso vezane na evro. Vendar pa podatki Narodne banke kažejo, da se odstotek kreditov prebivalstva, pri katerih prihaja do zamude pri odplačevanju, v zadnjih nekaj četrtletjih dosledno umirja.

Skratka, domino učinek podjetij, ki preživljajo likvidnostno krizo, omejen dostop do kreditov in nezmožnost, da izpolnijo svoje obveznosti do dobaviteljev (kar bi utegnilo pripeljati na rob zloma) se vendarle ni uresničil, zahvaljujoč skupni podpori komercialnih bank, denarnih oblasti in vladnega programa za povečanje likvidnosti. Gospod Miranda meni, da se je srbsko gospodarstvo v teh razmerah pokazalo kot zelo prilagodljivo in da ravno dobri temelji, ki so omogočili, da država prebrodi najhujšo krizo (tj. močan bančni sektor, kontrola fiskalnega proračuna in javnega dolga) lahko pomagajo, da bo Srbija hitreje kot druge države v regiji prišla iz krize.

Giancarlo Miranda and Marko Tutunovic

Banka

Naslov tega poglavja bi se lahko glasil tudi »Tu smo, da bi ostali«, ker je to geslo, ki najbolje opisuje pogled skupine Intese Sanpaolo na njeno poslovanje v Srbiji.

Gospod Miranda je ponosen, ker je bila njegova banka prva, ki je izvajala program državnih subvencij, o katerih smo se prej pogovarjali in pove, da zgledi vlečejo – če največji ne naredijo prvega koraka, tudi drugi verjetno ne bodo sledili. Pojasni, da si Banca Intesa Beograd ne prizadeva za doseganje lastnih rezultatov, temveč da prispeva k dvigu celotne srbske ekonomije. Kot primer navede odnos do podjetij s problematičnimi krediti, pri katerih banka najprej ugotovi, ali je zamujanje plačil posledica nesolventnosti ali začasne likvidnostne krize. V slednjem primeru bo banka najprej izkoristila vse možnosti, da bi pomagala stranki na pravo pot, in šele nato ukrene kaj drugega.

To posvečenost stranki najbolj ponazarja dejstvo, da posamezne banke dejansko ne morejo črpati dobička od svojega poslovanja v Srbiji zaradi visokih rezervacij, ki jih je določila Narodna banka. Izjava člana uprave mednarodne bančne skupine, ki povsem nevtralno reagira na to temo, ni najbolj običajna: »To nas ne prizadene, tu smo predvsem zato, da bi ostali, da bi vzpostavili trajnostno dobičkonosno bančno poslovanje, brez obsedenosti s črpanjem dividend iz države, kar je, dovolite da to povem, značilno za druge, bolj špekulativne mednarodne investitorje«.

Tu smo, da bi ostali.

Bančnik

V letih, ki jih je Giancarlo Miranda preživel na visokih vodstvenih položajih, je prišel do spoznanja, da ne moreš biti najboljši v vsem kar počneš, preprosta izjava, ki ponazarja njegov vodstveni značaj. Odlično izhodišče za dodatno pojasnilo o tem, kako uživa v sinergiji z drugimi člani vodstvene ekipe Bance Intese v Beogradu, ki temelji na uravnovešenosti med kompetencami, starostjo in osebnostnimi lastnostmi, s čimer se ustvarjajo odlični medsebojni odnosi. Ti odnosi znotraj tima temeljijo na globokem medsebojnem spoštovanju in zavesti, da bo vsakdo, tudi če se mnenja glede kakšne teme včasih razlikujejo, svojo argumentacijo predstavil z namenom, da prispeva k doseganju skupnega cilja.

Ker vemo, da je gospod Miranda dolga leta opravljal različne direktorske funkcije  in smo bili priča žaru, s katerim je govoril o svojem delu, sodelavcih in banki, smo morali preveriti, od kod izvira ta motivacija. „Intelektualni izziv je razumeti“ je pričakovani odgovor za tiste, ki so imeli priložnost delati z njim in najboljši opis gospoda Mirande za tiste, ki ga ne poznajo.

Giancarlo Miranda

 

 


Your SAS profile:

Want to get more out of your relationship with SAS? Create a SAS profile. Don't miss important updates from SAS! Please add sas.com as a domain in your safe sender list.

About this e-mail:
If you do not wish to receive future e-mails, please go to http://www.sas.com/apps/userid/email_preference.jsp. To contact SAS via postal mail: SAS, SAS Campus Drive, Cary NC 27513 USA. ATTN: Legal Division/Privacy Manager.

SAS and all other SAS Institute Inc. product or service names are registered trademarks or trademarks of SAS Institute Inc. in the USA and other countries. ® indicates USA registration. Other brand and product names are trademarks of their respective companies. Copyright © SAS Institute Inc. All rights reserved.